(Ne)pristnost verovanj in praks v gradivu o “posoških starovercih” ter o primerljivosti in o različnih pogledih na svet

Prvi del članka predstavlja odgovor na kritiko o nepristnosti Medveščkovih zapisov o posoškem
staroverstvu, saj je etnološka stroka pri tem vprašanju povsem razdeljena, osredotoči pa se predvsem
na verovanja in prakse. V nadaljevanju avtorica pokaže, da je prav ta razdeljenost, s čimer
stroka širši javnosti ne ponudi sprejemljive razlage o tem, kako naj jemljemo Medveščkovo gradivo
o starovercih, pripeljala do laičnega raziskovanja in s tem tudi stranpoti. V zadnjem delu poglavja
avtorica primerja in s tem umesti v širši geografski in družbeni kontekst verovanja in prakse starovercev,
pri čemer se zaustavi zlasti pri vprašanju trka različnih konceptualnih sistemov.
Ključne besede: staroversko gradivo, kritika, pristnost, verovanja