Trije Belini in njihovi sinkretizmi v ustnem izročilu zahodne Slovenije

Na območju zahodne Slovenije in širše je bilo verovanje v boga Belina in magično moč ključa sv.
Belina živo vsaj še v začetku 20. stoletja. Belina so tu kontinuirano častili od prazgodovine oz. od železne
in morda celo bronaste dobe, v srednjem ali novem veku pa so njegovo sposobnost zdravljenja
(oči) povezali s ključem sv. Belina, potem ko se je čaščenje slednjega iz Polesine razširilo na vzhod
na območje današnje zahodne Slovenije.
Enako kot sv. Belina lahko tudi sv. Albina, ki so ga ljudsko imenovali Belin, povežemo z zdravilstvom,
saj je bil priprošnjik pri otroških in očesnih boleznih. Ker je sv. Albin umrl 1. marca, je tega
dne njegov god in po izročilu tudi začetek Belinovega leta in pomladi. Njegovo leto ter poljedelske
letne čase so merili s kmečkim koledarjem, ki so ga sestavljali hrast in štirje kamni v polkrogu.
V primeru boga Belina, zdravilnega ključa sv. Belina in začetka Belinovega leta na 1. marec, ki je
hkrati tudi dan smrti sv. Albina, gre torej za srednjeveško-novoveški sinkretizem krščanskih elementov
s staroverskimi elementi, ki izvirajo iz prazgodovine. Zdravljenja, povezana z njimi, je treba razumeti
predvsem simbolično, saj je bil Belin tudi bog sonca in svetlobe ter vode in zdravilstva in je zdravil (ter
premagoval) slepoto (oz. temo). Zato tudi ne preseneča, da je bil njegov praznik 1. marca oz. spomladi,
ko se temnejša polovica leta preveša v svetlejšo.
Ključne besede: Belin, Belen, sv. Belin, sv. Albin, sinkretizem, ustno izročilo, koledar, zahodna
Slovenija